Rojstvo otroka in rojstvo mame
Ko pričakujemo otroka, veliko beremo. Poslušamo nasvete, pripravljamo sobico, kupujemo stvari in poskušamo biti čim bolj pripravljene. Zdi se, kot da se lahko na prihod otroka pripravimo. Pa se v resnici ne moremo.
Lahko pripravimo plenice, oblačila in voziček. Ne moremo pa pripraviti vseh občutkov, ki pridejo skupaj z rojstvom. Ko se rodi otrok, se namreč rodi tudi mama.
In ta mama se znajde v svetu, ki je popolnoma nov.
Spomnim se nekega trenutka. Utrujenost po porodu. Bolečina. Tiste, ki smo bile šivane, vemo, kako zelo telo še nekaj časa nosi svojo zgodbo. In potem pridejo še čustva. Veliko njih. Ljubezen do malega bitja, ki leži pred tabo in hkrati zmedenost.
Mogoče me bo katera mama, ki to bere, začutila.
Gledaš svojega otroka. Želiš ga pestovati. Biti blizu. Ga stisniti k sebi. In potem pride občutek, o katerem skoraj nihče ne govori.
Strah.
Ne zato, ker otroka ne bi želela. Ampak zato, ker je tako majhen, tako krhek. In naenkrat se zaveš, da si zanj odgovorna.
V teoriji veš marsikaj. Veš, kako se otroka doji, kako se ga previje…
Ampak ko si tam, v tistem trenutku, se lahko pojavi sto vprašanj. “Ali delam prav? Ali ga držim prav? Kaj če naredim kaj narobe?…”
Tako lahko mama postane zbiralnik vprašanj.
Pri meni je bil ta občutek nekaj časa zelo prisoten. Seveda sem svojega otroka pestovala, dojila in skrbela zanj. Ljubezen je bila tam. Toda nekje v ozadju je še vedno obstajal tisti občutek negotovosti. Kot da stojiš na popolnoma neznanem terenu. Kot da pluješ po vodah, ki jih nisi znal vnaprej načrtovati.
In šele kasneje sem ugotovila nekaj pomembnega.
O tem skoraj nihče ne govori. Morda tudi zato, ker v tempu današnjega življenja marsikatera mama niti ne upa povedati naglas, kaj zares čuti. Zelo hitro se zgodi, da te ljudje označijo, ocenijo ali ti pripišejo kakšno etiketo.
Zato mnoge mame raje ostanejo tiho. S svojimi mislimi, s svojimi vprašanji, včasih tudi v stiski. Včasih pa ostanejo tiho celo v hvaležnosti in vzhičenosti, ki jo ob rojstvu otroka občutiš.
Tudi ta čustva je včasih težko deliti. Ker jih zares razumejo samo starši — mame in očetje, ki so šli skozi podobno izkušnjo.
Resnica pa je drugačna. Materinstvo je pot učenja.
✦ Mama raste skupaj z otrokom. ✦
Zato nastaja MAMEA.
Prostor, kjer mama lahko pove tudi tiste misli,
ki jih sicer zadrži v sebi.
Brez sodb.
Brez popolnosti.
Ker mama včasih potrebuje samo eno stvar.
Da ve, da ni sama.
✦ MAMEA skupnost
Se je ob tem zapisu oglasila tudi tvoja misel?
V MAMEA skupnosti lahko svojo izkušnjo deliš brez pritiska in brez popolnosti. Lahko samo bereš, odgovoriš drugi mami ali odpreš svoj pogovor.
