Tukaj si mame lahko iskreno delimo misli, vprašanja in izkušnje.
Da ta prostor ostane varen za vse, prosim preberi pravila skupnosti.
Če želiš deliti svoje misli, se prijavi ✦
Tukaj ni treba biti popolna. Dovolj je, da si takšna, kot si.
Pozdravljene, bom podelila svojo izkušnjo in upam, da vsem puncam tukaj dam upanje da ne obupati! Jaz sem prehodila težko pot. Leta in leta nisem mogla zanosit, tudi zdravstveno ni bilo vse ok, ampak vseeno pokoristila sem vse možnosti, ki sem jih imela ali sem zanje vsaj vedela. Ja umes greš čez veliko faz ampak važno je da ostane upanje in da vedno riješ naprej! Nama je na koncu uspelo res da sva bla že starejša pa vseeno, postala sem mama. Če pogledam za nazaj mi ni za nič žal, ker vem zakaj je bilo tako. Ne obupat, če pa ne uspe pa vem, da je to težko sprejeti, ker tudi jaz bi, ampak potem si lahko rečeš, poskusila sem vse potem je pa že tako namenjeno in najdeš svojo ljubezen ali pot v drugi stvari. Pomaga tudi hišni ljubljenček, vsem da se za nekatere sliši butasto ampak, ja pomaga, da daš ljubezen, ki je namenjena otroku, in če le tega ni, komu drugemu in zanj skrbiš.
Jaz nisem tako pozitivna. Zaradi tega sem zelo v depresiji in tudi s partnerjem ni več tako kot je bilo, najina vez se je zelo skrhala in ne vem več kako naprej. Včasih mislim. da je bolje, če pozabim misel na otroka in grem nekako strta naprej z življenjem, kot da sploh te želje nimam. Da lahko rešim tudi vezo. Bojim se pa ostati sama. Upam, da nisem napisala preveč direktno:(ampak res sem zelo žalostna!
Res je začne se z željo, ampak vedno ni cilja. Nama še ni uspelo, in ja na žalost so te stvari težke, mislim da predvsem za mame, ki smo skoz v pripravljenosti in po vsakem neuspelem poskusu moramo se pobrati in iti naprej. Okolica pa od tebe pričakuje, da boš čisto ista, kot pa pred vsem tem. Niti nobenega ne zanima kako smo, kaj preživljamo,....kje je naše mesto?! TO SE RES SPRAŠUJEM! SMO SPREGLEDANE! in to me jezi, sem upravičeno jezna? ali iz mene govori strah in poraz....
Tole temo berem z res cmokom v grlu. Ker sem tudi sama dolgo hodila po poti do otroka in vem, koliko jeze, žalosti in občutka krivde zna prinesti vse skupaj. Zato smo tu — vaši občutki niso napačni. In res niste same v tem. ✦
Mislim, da se danes, nas veliko parov spoprijema s to težavo, zanositev. Midva sva mlad par in tudi nama ni še uspelo. Zdravstveno je vse vredu. In res ne vem kaj delava narobe, slediva vsem smernicam vse sva uredila, da sva se pripravila na dojenčka pa očitno ni dovolj. Bojim se, da če ne bova zanosila, kaj bo z najino vezo. Saj sva povezana in se imava res zelo rada ampak moj si res želi otroka jaz pa tudi. In te občutki in strah počasi začenja vplivati tudi na mojo samopodobo in psiho. Mislim, da me prijateljice ne razumejo in se počutim, kot, da sem sama v tem.