Začne se veliko prej. Z mislijo, ki pride tiho. Z željo, ki ostane. In z občutkom, da si že pripravljena… pa življenje še ni tam.

Tudi sama sem šla čez to.

Tisti del, ko upaš vsak mesec znova. Ko si govoriš, da ne boš več štela… pa vseeno šteješ. Ko si med ljudmi, pa imaš v sebi čisto drug svet.

In ko se začnejo pojavljati vprašanja, ki jih ne izrečeš. Koliko časa še. Zakaj ne gre. In ali bo sploh kdaj.

O tem se zelo malo govori.

Zato sem želela tukaj odpreti prostor tudi za to.

Brez razlag.
Brez pritiskov.

Samo prostor, kjer si lahko v tem… takšna kot si.

Če si tukaj — mogoče še nisi mama.

Ampak že nosiš nekaj zelo velikega v sebi.

Če želiš, lahko napišeš.

Ali pa samo ostaneš tukaj.

✦ nisi sama